COACHING: Kaj narediš, ko ‘nekaj’ manjka?

»Česa si pravzaprav želiš?« sem jo vprašala. Takrat je dvignila glavo in odvrnila: »Kaj misliš s tem?« »Rekla si, da imaš vse, a da nekaj manjka. Kaj je tisto nekaj?« Ker ni znala odgovoriti, me je zanimalo, kaj bi bilo drugače, če bi tisto ''nekaj'' imela, uresničila. Kaj bi bilo drugače?«

''SPET BI BILA SREČNA.''

In ta stavek je postal najino izhodišče.

Svoje počutje je sama opisala z metaforo. O tem, kako ima vse, kar potrebuje za dobro življenje. Pa še psa, velik vrt z zelišči … 

Zapri oči.

Predstavljaj si sebe v svoji najljubši sobi … Soba ima veliko okno, zunaj je tvoj vrt. Dobro poglej, kaj vidiš skozi okno. Prisluhni … kaj slišiš? In kaj čutiš, ko si sama sredi sobe in gledaš ven? Kako ti je?

Soba. Morda neurejena, veliko stvari te moti, a energije za pospravljanje ni. Ali pa je urejena, vendar je toliko za spremeniti, preurediti. V njej ti je ‘v redu’ … a vendar se ves čas zdi, da nekaj manjka.

Kaj narediš, ko nekaj manjka?

Premikaš pohištvo? Zamenjaš omaro in posteljo, ker upaš, da bo sprememba prinesla novo energijo in ”bo vse drugače”?

Se znebiš stvari, za katere vedno misliš, da ”morda bodo pa prišle še prav”?

Guglaš, ker iščeš nove ideje, kako popestriti stene in kako v sobo spustiti nov veter?

Zamenjaš okno, ker bo potem razgled ”čisto drug”?

Zunaj pokosiš travnik, ker je potem vse lepše in boš srečnejši zaradi bolj zelenega pogleda?

Prebarvaš, zamenjaš, zavržeš, preslišiš … in si srečen eno popoldne. In potem si rečeš, da je spet vse tako, kot je bilo. In ne, ne pomaga niti, če na pomoč pokličeš druge roke, ki pridejo počistiti in zamenjati vse s tvojega spiska.


»Kaj pa si pa pravzaprav želiš?« jo vprašam. Takrat dvigne glavo in odvrne: »Kaj misliš s tem?«

Ne bo dovolj, če boš posesala sobo in pobrisala prah. Pa tudi razgled ne bo lepši, če boš zamenjala okno. Zanima me, zakaj si tega želiš? Kaj bi rada s tem dosegla?«

»SPET BI BILA RADA SREČNA.« 


Sobo sem ji pomagala pospravljati 5 srečanj – sama pravi, da jo je pospravljala 9 tednov. Nič ni zmetala v koš, niti okna ni zamenjala.

Kaj pa je naredila?

»Hvala, da si šla z mano po tej poti. Če kaj, ni bilo izi. Svoje preteklosti nisem hotela pogrevati. Pa tudi govoriti nisem hotela o njej, ker sem se počutila krivo. To, da sem fokus premaknila na rešitev in kaj moram narediti je bilo zame nekaj novega. Zmeraj sem brskala in mi je bilo potem še težje. Moram pa naprej in ne nazaj 🙂 Hvala za vse…«

Ko jo vprašam, če je v svoji sobi, v tisti, ki je samo njena in v kateri se zdaj počuti prijetno in umirjeno, zamenjala okno, odvrne:

»Ne, se pa znam k oknu zdaj postaviti tako, da imam najboljši razgled 😊«

REZULTAT:

VSAKIČ, ko ne bo v redu, BO ZNALA stopiti k oknu in najboljšemu razgledu. Na coachingu naučena tehnika, kako se spopasti z neprijetnimi občutki, premagati strah in zarisati cilj, ki jo bo zadovoljil, osrečil in izpopolnil, ji bo pomagala v vseh situacijah, v katerih se bo v prihodnosti morebiti znašla.