Premikaš pohištvo? Zamenjaš omaro in posteljo, ker upaš, da bo sprememba prinesla novo energijo in ”bo vse drugače”?
Se znebiš stvari, za katere vedno misliš, da ”morda bodo pa prišle še prav”?
Guglaš, ker iščeš nove ideje, kako popestriti stene in kako v sobo spustiti nov veter?
Zamenjaš okno, ker bo potem razgled ”čisto drug”?
Zunaj pokosiš travnik, ker je potem vse lepše in boš srečnejši zaradi bolj zelenega pogleda?
Prebarvaš, zamenjaš, zavržeš, preslišiš … in si srečen eno popoldne. In potem si rečeš, da je spet vse tako, kot je bilo. In ne, ne pomaga niti, če na pomoč pokličeš druge roke, ki pridejo počistiti in zamenjati vse s tvojega spiska.
»Kaj pa si pa pravzaprav želiš?« jo vprašam. Takrat dvigne glavo in odvrne: »Kaj misliš s tem?«
Ne bo dovolj, če boš posesala sobo in pobrisala prah. Pa tudi razgled ne bo lepši, če boš zamenjala okno. Zanima me, zakaj si tega želiš? Kaj bi rada s tem dosegla?«
»SPET BI BILA RADA SREČNA.«
Sobo sem ji pomagala pospravljati 5 srečanj – sama pravi, da jo je pospravljala 9 tednov. Nič ni zmetala v koš, niti okna ni zamenjala.