13 Sep ”Mami, dost imam vsega …”
"Najhuje mi je, ker ne vem, kako naj pomagam sinu. Šola se še dobro začela ni, pa že govori, kako ima vsega dost. Preveč je natančen, vse hoče narediti 100 %, ves čas je živčen in skoz ga nekaj skrbi."
Kako se ukvarjate s skrbmi, ko jih je preveč? Ali ko so tako mučne, da zaradi njih ne spite, grizete nohte, ste ves čas nervozni, nemirni, prepirljivi? Vzorec reševanja in ukvarjanja s skrbi je povezan z vzorci, ki ste se jih naučili v otroštvu. Veste, kaj to pomeni?
Kaj to pomeni? Da z načinom, ki ga prakticirate zdaj, kažete svojim otrokom, kako naj se spopadajo s skrbmi in težavami, ki pridejo z njimi v paketu. Kakšen ogledalo ste?
IDEJA:
ŠKATLA ZA MLAJŠE OTROKE, DNEVNIK ZA NAJSTNIKE
Pomembno je, da otroka naučimo razumeti to, kar čuti – pa naj bo to jeza, strah, žalost ali veselje in vzhičenje. Ko bo razumel čustvo (jezen sem, strah me je, skrbi me), ga bo znal tudi izraziti in se z njimi spoprijeti – to mu bo zlasti pomagalo v stresnih in zanj napornih situacijah (v šoli, domačem okolju, med prijatelji). Zelo pomembno pa je tudi zavedanje, da prav razumevanje in izražanje čustev izjemno vpliva na krepitev samopodobe.
Napaka, ki jo delajo nekateri starši je, da se tudi sami odzovejo tako burno kot otrok. Pa mu s tem niso prav nič pomagali. Nasprotno, otrok se lahko znajde v še večji stiski.
Ko bo otrok naslednjič jezen, razburjen, zaskrbljen, ga vprašajte: Ali si jezen? (moja izkušnja je, da sledi tudi odgovor: Ja, sem, a se ne vidi?!). Mirno nadaljujte in ga vprašajte, zakaj se tako počuti; kako mu lahko pomagate; kaj lahko naredi sam, da bo bolje, itd.
Skrbi postanejo drugačne, ko jih iz glave prestavimo na papir.
Cilj dnevnika in škatlice je preusmeriti pozornost s skrbi, ki se nam podijo po glavi, na papir. To, da lahko otroka doma sami naučimo, da se zna oddaljiti od skrbi, nanje pogledati iz drugega zornega kota in ga spodbuditi k reševanju, je zlata vredno. Škatlica, v katero bo dajal zapisane skrbi, je le ena ideja, kako mu lahko pri tem pomagamo.
ZAKAJ ZAPISATI SKRBI?
Fizični premik iz sebe – ko bo otrok zapisal skrbi, bo do njih vzpostavil distanco, kot bi jih umaknil stran od sebe.
Prevzem kontrole – ko so skrbi zapisane na listku, dobi otrok občutek nadzora – vidi jih pred seboj in kar naenkrat postane ‘večji in močnejši’ od njih.
Soočenje – ko so skrbi enkrat zapisane na listu, otrok ve, da so njegove. Velikokrat še med zapisovanje najde rešitev ali pa se mu zaradi zapisovanja zazdi vse skupaj precej bolj enostavno, rešljivo.
Rešitev je bližje – otroci velikokrat prosijo za pomoč, ko se začnejo zavedati svoje težave. Takrat smo na vrsti odrasli, da jim prisluhnemo, svetujemo, pomagamo, pri čemer sta izjemnega pomena zaupanje in spoštovanje.