04 Oct Multitasking – VEČ dela in VEČ stresa? Drži ali ne?
Kuhaš kosilo, vmes skozi okno preverjaš otroke med igro, zraven odpisuješ na mejl, vmes pa ti prijateljica po telefonu razlaga o totalni polomiji, ki naj bi se imenovala 'novo razmerje'. Torej – kako učinkoviti smo v taki situaciji?
Multitasking = VEČopravilnost
⇓
VEČ stresa in VEČ zmede? VEČ pohval in občudovanja iz okolice?
Kako učinkoviti smo, če opravljamo več opravil hkrati – ali res prihranimo čas ali nas vse skupaj upočasni?
Odgovor: Odvisno od posameznika. Učinkovitost večopravilnosti določa kombinacija več dejavnikov (inteligenca, prednost, stopnja ekstraverzije itd.), pri čemer velja omeniti posameznikovo občutljivost na zunanje dražljaje – koliko te npr. od dela odmakne cingljanje telefona, kako predano se lahko posvečaš samo eni dejavnosti itd. Mnogo psihologi trdijo, da to pojasnjuje, zakaj so ekstraverti boljši pri multitaskingu kot introverti.
25 minut za vzpostavitev ”starega” stanja
Na Inštitutu za psihiatrijo Univerze v Londonu (Institute of Psychiatry at the University of London) so leta 2005 izvedli raziskavo o nihanju inteligenčnega kvocienta pri polno zaposlenih posameznikih, ki so opravljali samo eno aktivnost ali pa so bili večopravilni. Ta se je v drugem primeru znižal za 10 enot. Znanstveniki na Kalifornijski univerzi pa so dokazali, da zaposleni potrebuje kar 25 minut, da se po dražljaju iz okolja, ki zmoti njegov delovni proces (telefonski klic, e-mail itd.), vrne nazaj v staro stanje – torej da se znova v enaki meri poglobi in osredotoči na nalogo.
1 naloga = 100 % fokus = boljši rezultati
Kadar je pred nami naloga, ki zahteva popolno posvetitev tako s fizičnega kot psihičnega vidika, si je smiselno vzeli čas samo zanjo. Aktivnosti, ki od nas zahtevajo visoko stopnjo koncentracije, odgovornosti in predanosti, ne moremo ‘kakovostno’ umestiti še med 10 drugih opravil. Zato je večopravilnost glavni element pri privabljanju bolezni, povezanih z energijo → izgorelost.
MULTITASKING: DA ali NE?
♣ Najbolj smo učinkoviti, ko smo osredotočeni na 1 nalogo (najvišja raven koncentracije).
♣ Več nalog bolj obremeni naše možgane → preobremenjenost procesne zmogljivosti
♣ Več nalog = več stresa: ko hkrati delamo več opravil, se sprošča tudi več stresnih hormonov in adrenalina. Različne študije strokovnjakov dokazujejo negativne psihološke posledice multitaskinga (stres, anksioznost, izčrpanost itd.).
DA,
kdar nas čakajo naloge, ki niso mentalno zahtevne in je jasno, da bomo čas bolje in kakovostno izkoristili (npr. poslušanje podcastov med likanjem, telefoniranje med sprehodom itd.)
NE,
kdar nas čakajo naloge, ki so mentalno zahtevne in od nas terjajo poglobljeno razmišljanje, osredotočenost, natančnost, sledljivost (npr. učenje, službeno delo itd.)
REŠITEV?
Rešitev je v dobrem načrtu oziroma dobrem urniku. Po temeljitem premisleku in razporeditvi nalog po pomembnosti je prav te smiselno organizirati in si zanje rezervirati točno določen čas. Takrat se posvetimo samo tej aktivnosti – vmes izklopimo e-mejl, telefon, ne beremo novic itd.
NA LISTU, NE V GLAVI ⇒ Urnik zapišemo – ali na list, še bolje pa bo, če začenete uporabljati koledarje, ki so dostopni v različnih aplikacijah (npr. Google, Trello).
ZAKAJ?
⇒ Zaradi sprotnega beležnja aktivnosti o njih ne premišljuješ več (kaj vse še moram, česa še nisem, kaj že moram …)
⇒ Manj časa za razporeditev opravkov.
⇒ Dober nadzor in boljša preglednost.
⇒ Boljša osredotočenost na vsebino.