Uči se. Išči dobro v ljudeh. Bodi prijazna.
... vodi me, kar mi je bilo položeno v zibko.
Trdno sem prepričana, da znanja in prijateljev ne moreš imeti nikoli preveč. Ta misel se me drži že od malih nog, ko sem odraščala v družbi dveh zelo mladih staršev. Kako pomembni sta stabilnost in varnost v družini, da se lahko učiš, raziskuješ in krepiš svoje sposobnosti, pa sem začela spoznavati v študentskih letih, ko sem poletja kot prostovoljna vzgojiteljica preživljala na Debelem rtiču. To delo me je spremenilo – videla, slišala in čutila sem zgodbe
otrok iz družbeno šibkejšega okolja. Še bolj pa se je izostril moj čut za empatijo in nesebično pomoč.
Dokler nisem sama postala mama, se nisem zavedala, kako nepredvidljiva in zahtevna je lahko starševska vloga. Vijuganje med različnimi poslovnimi projekti je bilo treba začeti usklajevati z vlogo, ki jo imam najraje. Hud tempo, otrokova diagnoza in začetek gospodarske krize so vodili v obdobje, ki je spremenilo mojo zgodbo.
