Predstavljaj si, da na sprehodu po gozdu zagledaš medveda. Ker se počutiš majhnega, nemočnega, ogroženega, nas postane strah. Možgani dobijo signal za nevarnost in na situacijo se odzove celo telo: poviša se srčni utrip, začnemo hitreje in plitko dihati, naberejo se kapljice, začnemo se tresti. Kaj v tistem trenutku dela naša glava? Išče odgovor, izhod – teci, kar te nesejo noge, ali pa se bori (beg ali boj).
Strah ima torej varovalno funkcijo, kadar se znajdemo v situacijah, ki so nevarne, oziroma čutimo, da je ogroženo naše življenje. Velikokrat pa strah prevzame glavno vlogo v dogodkih, ki niso nevarni, se pa zaradi okoliščin počutimo ‘ogrožene’ – strah se lahko pojavi, če nimamo znanja, informacij, samozavesti itd., na primer pred izpitom, pred razgovorom za službo, pred javnim nastopom itd.